Vitaminsko pivo

    620

    Si želite narediti pijačo, ki izgleda kot pravo pivo, a ne vsebuje nič alkohola, zato pa veliko vitaminov. Presenečeni boste, kako prepričljivo pivu podobno pijačo se da z nekaj eksperimentiranja, izdelati iz mineralne vode, vitaminskega granulata in peščice dodatkov. Postopek priprave ni nič podoben varjenju piva. Poglejmo si, kako si to penečo pijačo pripravimo in kakšne reakcije pri tem potekajo.

    Recept:

    V primerno velik kozarec (npr. 3 dl) stresemo dve žlički granulata za vitaminski napitek (npr. Cedevita, Vitanova …). V kozarec nato nalijemo mineralno vodo z ogljikovim dioksidom (npr. Radensko). Vsebina v kozarcu se začne takoj močno peniti, tako da tudi mešanje ni potrebno. Zaradi nastanka pene v kozarec nalijemo tekočino le do polovice. Nastane rumenkasta pijača, ki izgleda kot pivo. Od piva pa jo ločimo po tem, da že v naslednji sekundi vsa pena izgine. Če hočemo narediti še boljši ponaredek, moramo v pijačo dodati nekaj, kar bo peno stabiliziralo. Od kuhinjskih sestavin nam je najbolj pri roki smetana. Sam sem uporabil smetano za kavo, ki ima 10 % mlečne maščobe (običajna smetana za stepanje ima 30 do 35 % mlečne maščobe).

    Izboljšan recept je sledeč: v prvi kozarec nalijemo 1,5 dl mineralne vode in ji dodamo eno žlico smetane. V drugi kozarec pripravimo granulat za vitaminski napitek in nato še vsebino prvega kozarca. Nastane pijača, ki jo na videz le težko ločimo od piva. Pena je stabilna nekaj minut.  Po koncu eksperimenta, vitaminski napitek popijemo.

    Znanstvena razlaga:

    Mineralna voda vsebuje različne količine mineralov ter okoli 3,5 g raztopljenega brezbarvnega plina ogljikovega dioksida (CO2), kar predstavlja okoli 1,8 litra plina na liter vode. Topnost vseh plinov v vodi se povečuje z zniževanjem temperature vode in s povečevanjem tlaka plina. Topnost ogljikovega dioksida pa je poleg temperature in tlaka odvisna še od kislosti vode. Bolj kot je alkalna (bazična) voda, več ogljikovega dioksida se v njej lahko raztopi.

    To je posledica ravnotežnih reakcij:

    CO2 + H2O ⇔ H2CO3 ⇔ H+ HCO3 ⇔ 2H+ + CO32-

    Bolj kot je voda alkalna, manj je v njej protonov (H+ ionov) in bolj se bo ravnotežje lahko pomaknilo v desno. Ker se bo pri tem del ogljikovega dioksida pretvoril v hidrogenkarbonatne ione (HCO3 ione, po starem jih imenujemo bikarbonatne ione) in v karbonatne ione (CO32- ione), se bo lahko v vodi raztopilo še več ogljikovega dioksida.

    Vitaminski napitki vsebujejo poleg vitaminov še citronsko kislino, pogosto pa tudi natrijev hidrogen karbonat. Poleg tega so v njih še sladkor, aroma in zgoščevalec (npr. arabski gumi (E414), ki je izloček afriške vrste akacije). Na embalaži preverite, kaj se nahaja v vitaminskem napitku, ki ga uporabljate vi. Te dodatne sestavine nas sicer pri tem eksperimentu ne bodo zanimale.

    Ko se pomešata mineralna voda in kislina iz vitaminskega napitka, se zgornja kemijska reakcija pomakne v levo in tvori se ogljikov dioksid. V trenutku ga nastane toliko, da ne more biti ves raztopljen, zato se izloči v obliki mehurčkov.

    Če bi v kozarec nalili samo mineralno vodo, bi iz nje prav tako izhajal ogljikov dioksid, vendar veliko počasneje. V tem primeru bi plin izhajal zaradi postopnega segrevanja vode, ter zaradi tega, ker je tlak v kozarcu nižji, kot je bil v zaprti steklenici.

    Podobna reakcija, kot smo jo izvedli pri pripravi »vitaminskega piva«, poteka tudi v našem želodcu, kadar pijemo gazirane pijače. Pri tem se pijača z raztopljenim ogljikovim dioksidom pomeša z želodčno kislino. Poleg tega se pijača še segreje ne 37oC. Zaradi obeh vzrokov se ogljikov dioksid izloči v obliki mehurja, ki ga začutimo kot tiščanje v zgornjem delu želodca. Plina se najhitreje znebimo tako, da ga izrigamo. Če pa nam pravila lepega vedenja tega ne dopuščajo, lahko malo potrpimo, da se bo plin postopoma raztopil v krvi, ki ga bo prenesla do pljuč in ga bomo brez posebnih zvočnih efektov izdihali.

    Kako pa smetana stabilizira peno? Smetana je, tako kot tudi mleko, emulzija oljnih kapljic v vodni raztopini. Da bi bila emulzija stabilna (da se ne bi smetana ločila od mleka že v kravjem vimenu), se v mleku (še več pa v smetani) nahajajo površinsko aktivne snovi – emulgatorji, ki stabilizirajo površino med oljnimi kapljicami in vodnim delom mleka. Po kemijski strukturi so to fosfolipidi, steroli in proteini. Omogočajo nam, da lahko smetano stepemo, torej da vanjo vgradimo zračne mehurčke in jo tako spremenimo v peno. Ta efekt smo izkoristili tudi pri »vitaminskem pivu«, le da mehurčkov nismo vnesli s stepanjem, ampak so se izločili iz mineralne vode.

    Prof. dr. Samo Kreft, farmacevt. Je izredni profesor na Fakulteti za farmacijo, kjer raziskuje zdravilne rastline in druga zdravila naravnega izvora ter o tem predava študentom farmacije (predmet Farmacevtska biologija z genetiko) in biokemije (predmet Rastlinska biokemija). Strokovne funkcije opravlja tudi na Evropski agenciji za zdravila v Londonu ter pri slovenski Agenciji za zdravila. Poleg znanstvenih je napisal tudi preko 60 poljudnih in strokovnih člankov v revijah Proteus, Farmacevtski vestnik, Herbika, Delo&Dom in Zdravje ter v Enciklopedijo Slovenije. Od leta 1987 je član Prirodoslovnega društva Slovenije, v letih 1999 do 2005 je bil član izvršnega odbora in tajnik tega društva. Član Slovenskega farmacevtskega društva je od leta 1991. Član Botaničnega društva Slovenije je od ustanovnega občnega zbora leta 1998 naprej. Samo Kreft je poročen in oče treh otrok.